Sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije (SODO) je pridobil soglasje Agencije za energijo za Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2023 do 2032. Ta načrt predvideva povečanje zmogljivosti in odpornosti omrežja ter izkoriščanje prožnosti virov in bremen elektrodistribucijskega omrežja. V njem so zajeti tudi izzivi, ki jih prinaša razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije oziroma raba elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju.
Distribucija elektrike in zemeljskega plina
Razvojni načrti morajo opredeliti glavno infrastrukturo za prenos elektrike in zemeljskega plina ter za distribucijo elektrike, ki jo bo treba v naslednjih desetih letih zgraditi ali posodobiti za zanesljivo oskrbo z elektriko in zemeljskim plinom, varno delovanje omrežij in prilagajanje nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, ob uvajanju inteligentnih omrežnih storitev in zagotavljanju skladiščnih objektov. Razvojni načrti morajo vsebovati tudi oceno možnosti za povečanje energetske učinkovitosti plinske in električne infrastrukture z uravnavanjem obremenitev in interoperabilnostjo, povezanostjo z obrati za proizvodnjo energije, vključno z mikroproizvodnjo ter opredeliti časovno dinamiko in finančno ovrednotenje načrtovanih investicij in dejanskih ukrepov za stroškovno učinkovite izboljšave v omrežni infrastrukturi.
Sprejemanje načrtov
Operaterji morajo razvojne načrte sistema sprejeti vsaki dve leti. Ob soglasju ministra, pristojnega za energijo, se mora odločiti v roku treh mesecev od prejema vloge. Operater prenosnega sistema zemeljskega plina mora vsako leto najkasneje do 1. junija, po posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, sprejeti in predložiti Agenciji za energijo desetletni razvojni načrt omrežja.
Izzivi razogljičenja in decentralizacije
Razvojni načrt vključuje izzive, ki jih prinaša razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije oziroma raba elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju. Ključni cilji zakonodajnega paketa “Čista energija za vse Evropejce” je postaviti energijsko učinkovitost na prvo mesto, prevzeti vodilno vlogo v energiji iz obnovljivih virov v svetovnem merilu in zagotoviti pošteno obravnavo odjemalcev.
Investicijska vlaganja
Desetletni razvojni načrt do leta 2032 opredeljuje investicijska vlaganja v skupni višini 3.534 mio EUR. Glavnino vlaganj v naslednjem desetletnem obdobju predstavljajo vlaganja v nizko in srednje napetostno omrežje, delež teh vlaganj znaša 72 % oziroma 2.553 mio EUR. Vlaganja v sekundarno opremo predstavljajo 8 % vseh vlaganj v prihodnjem desetletnem obdobju. Učinki vlaganj se bodo pozitivno odražali na zmanjšanju ranljivosti omrežja zaradi negativnih vremenskih vplivov.
Katere cilje izpostavlja razvojni načrt?
Razvojni načrt ima jasno vizijo: zagotavljati enakopravne pogoje na trgu z električno energijo ter spodbujati investicije v okolju prijazne tehnologije.
Cilji, ki jih izpostavljajo v načrtu, med drugim tudi vključujejo:
- Zadostiti potrebam po električni moči s poudarkom na dolgoročni zanesljivosti dobave.
- Povečati energetsko in ekonomsko učinkovitost distribucijske infrastrukture.
- Spodbujati priključevanje novih uporabnikov v sistem z razumnimi roki in stroški.
- Poenotiti koncept razvoja distribucijskega sistema po celotni državi.
- Spodbujati aktivno vključevanje odjemalcev v trg z energijo, ki bodo iskali možnosti za lastno proizvodnjo.
- Prilagajati distribucijski sistem spremenjenim tržnim razmeram za čim večjo produkcijo in prenos energije.
- Povečati dekarbonizacijo in energijsko učinkovitost z vključitvijo inovativnih storitev ter razvojem stroškovno učinkovite polnilne infrastrukture in hranilnikov energije.
Hranilniki električne energije: rešitev za problematiko oddajanja pri individualni samooskrbi
Problem oddajanja energije pri individualni samooskrbi je vse bolj pereč. Vendar pa obstajajo rešitve, ki lahko pomagajo poenostaviti to težavo. Ena izmed njih so hranilniki električne energije. S pravilnim dimenzioniranjem in energetskim upravljanjem lahko hranilniki električne energije postanejo ključni element za uspešno samooskrbo z energijo.
Kot ukrepe za spodbujanje uporabe hranilnikov električne energije, so predlagali naslednje:
- Subvencije za individualne samooskrbe naprave se preusmerijo v spodbude za obvezno kombinirano gradnjo proizvodnih naprav s hranilniki ali samo za hranilnike.
- Proizvodna naprava lahko deluje s polno močjo, vendar v omrežje ne oddaja energije ali samo v manjšem dopustnem obsegu.
- Pri dodeljevanju spodbude se upošteva zagotavljanje potreb dnevnega odjema (prekrivanje dnevnega diagrama) in ne celotnega letnega odjema.
- Višja subvencija za sočasen nakup električnega avtomobila ali toplotne črpalke, ki bo sodelovala v izvajanju energetskega upravljanja z energijo.
- Upošteva se pristop “proizvedi lokalno – porabi lokalno – istočasno”, kar se odraža kot nevtralno delovanje na meji med javnim in internim omrežjem.
- Uporabnik lahko uravnava svoj odjem (obravnava konične moči), nižja obremenitev distribucijskega sistema.
Vsi ti ukrepi pomagajo spodbujati uporabo hranilnikov električne energije in tako posledično rešujejo problematiko oddajanja energije pri individualni samooskrbi. Z ustreznim dimenzioniranjem in energetskim upravljanjem lahko hranilniki električne energije postanejo ključni element za uspešno samooskrbo z energijo.
